Evropsko Gospodarsko Interesno Zdruzenje (EGIZ) - The EEIG in Slovenia
Osnovni cilj Evropske skupnosti je povezati ločena gospodarstva držav članic v enotno veliko gospodarstvo. Ta cilj je bil izostren leta 1985 z objavo namere po izoblikovanju notranjega trga do konca leta 1992. Skupen evropski trg pa lahko funkcionira samo tedaj, če lahko gospodarski subjekti iz različnih držav članic med seboj sodelujejo. Kljub temu da posamično nacionalno pravo za sodelovanje več oseb daje na voljo različne oblike gospodarskih družb, je v procesu uresničevanja skupnega notranjega evropskega trga obstajala potreba po oblikovanju specifičnega pravnega instrumenta za čezmejno sodelovanje. Uresničitev tega cilja pomeni evropsko gospodarsko interesno združenje, v okviru katerega lahko podjetja v Evropski skupnosti sodelujejo od 1. julija 1989. EGIZ lahko opredelimo kot nadnacionalni pravni instrument za sodelovanje dveh ali več podjetij, ki delujejo v vsaj dveh državah članicah Evropskega gospodarskega prostora, in katerega trajanje je lahko neomejeno, oblikuje pa se z namenom, da olajšuje ali razvija gospodarsko dejavnost njenih članic ter da izboljša ali poviša rezultate teh dejavnosti. Združenje je torej v prvi vrsti pravni mehanizem. V okviru celotne Evropske unije ima sposobnost pridobivati pravice in prevzemati obveznosti vseh vrst od datuma registracije v državi uradnega sedeža. Združenje je evropski instrument, ki podpira sodelovanje gospodarskih mehanizmov, ki delujejo v različnih državah članicah. Da je sodelovanje bistveni element združenja, dokazuje tudi predvideno prvotno ime obravnavanega instituta – tj. evropsko združenje za sodelovanje (European Cooperation Grouping). Drugi poudarek pa je na dejstvu, da udeležba fizičnih oseb z dejavnostjo zunaj Evropske unije ter pravnih oseb, ustanovljenih pod pravom tretjih držav, (vsaj za zdaj) ni mogoča. Zahtevata se vsaj dva člana, ki imata center uprave ali izvajata glavno dejavnost v različnih državah članicah. EGIZ je lahko ustanovljeno za določen čas, ki mora biti opredeljen v ustanovitveni pogodbi, ali pa za nedoločen čas. V dvomu se šteje, da je združenje ustanovljeno za nedoločen čas. Cilj združenja je olajševati ali razvijati gospodarsko dejavnost članov in izboljšati ali povišati rezultate teh dejavnosti. Njen namen ni doseganje dobička kot takega. Dejavnost združenja se mora navezovati na gospodarsko dejavnostjo članov in ne sme biti več kot zgolj dopolnilni instrument tem aktivnostim. Združenju je prepovedano prevzeti aktivnosti njegovih članov, slednji morajo ostati ekonomsko neodvisni od združenja. Evropsko gospodarsko interesno združenje je torej instrument sekundarnega sodelovanja. Že organizirani in na določen način povezani subjekti se tukaj na višji ravni povežejo za sodelovanje na nepridobitni osnovi, ki posledično poveča konkurenčnost članov na enotnem trgu in s tem tudi njihov bilančni suficit. Zaradi svojih lastnosti je združenje v prvi vrsti instrument za sodelovanje malih in srednjih podjetij, ki lahko na ta način uspešneje delujejo na velikem trgu. Ker nacionalni pravni redi praviloma določajo numerus clausus pravnih oblik gospodarskega sodelovanja in ker se dovoljene oblike v Evropi od države do države razlikujejo, je za enotno delovanje na evropskem trgu bila potrebna uniformna ureditev te posebne oblike sodelovanja.
1122655496
Evropsko Gospodarsko Interesno Zdruzenje (EGIZ) - The EEIG in Slovenia
Osnovni cilj Evropske skupnosti je povezati ločena gospodarstva držav članic v enotno veliko gospodarstvo. Ta cilj je bil izostren leta 1985 z objavo namere po izoblikovanju notranjega trga do konca leta 1992. Skupen evropski trg pa lahko funkcionira samo tedaj, če lahko gospodarski subjekti iz različnih držav članic med seboj sodelujejo. Kljub temu da posamično nacionalno pravo za sodelovanje več oseb daje na voljo različne oblike gospodarskih družb, je v procesu uresničevanja skupnega notranjega evropskega trga obstajala potreba po oblikovanju specifičnega pravnega instrumenta za čezmejno sodelovanje. Uresničitev tega cilja pomeni evropsko gospodarsko interesno združenje, v okviru katerega lahko podjetja v Evropski skupnosti sodelujejo od 1. julija 1989. EGIZ lahko opredelimo kot nadnacionalni pravni instrument za sodelovanje dveh ali več podjetij, ki delujejo v vsaj dveh državah članicah Evropskega gospodarskega prostora, in katerega trajanje je lahko neomejeno, oblikuje pa se z namenom, da olajšuje ali razvija gospodarsko dejavnost njenih članic ter da izboljša ali poviša rezultate teh dejavnosti. Združenje je torej v prvi vrsti pravni mehanizem. V okviru celotne Evropske unije ima sposobnost pridobivati pravice in prevzemati obveznosti vseh vrst od datuma registracije v državi uradnega sedeža. Združenje je evropski instrument, ki podpira sodelovanje gospodarskih mehanizmov, ki delujejo v različnih državah članicah. Da je sodelovanje bistveni element združenja, dokazuje tudi predvideno prvotno ime obravnavanega instituta – tj. evropsko združenje za sodelovanje (European Cooperation Grouping). Drugi poudarek pa je na dejstvu, da udeležba fizičnih oseb z dejavnostjo zunaj Evropske unije ter pravnih oseb, ustanovljenih pod pravom tretjih držav, (vsaj za zdaj) ni mogoča. Zahtevata se vsaj dva člana, ki imata center uprave ali izvajata glavno dejavnost v različnih državah članicah. EGIZ je lahko ustanovljeno za določen čas, ki mora biti opredeljen v ustanovitveni pogodbi, ali pa za nedoločen čas. V dvomu se šteje, da je združenje ustanovljeno za nedoločen čas. Cilj združenja je olajševati ali razvijati gospodarsko dejavnost članov in izboljšati ali povišati rezultate teh dejavnosti. Njen namen ni doseganje dobička kot takega. Dejavnost združenja se mora navezovati na gospodarsko dejavnostjo članov in ne sme biti več kot zgolj dopolnilni instrument tem aktivnostim. Združenju je prepovedano prevzeti aktivnosti njegovih članov, slednji morajo ostati ekonomsko neodvisni od združenja. Evropsko gospodarsko interesno združenje je torej instrument sekundarnega sodelovanja. Že organizirani in na določen način povezani subjekti se tukaj na višji ravni povežejo za sodelovanje na nepridobitni osnovi, ki posledično poveča konkurenčnost članov na enotnem trgu in s tem tudi njihov bilančni suficit. Zaradi svojih lastnosti je združenje v prvi vrsti instrument za sodelovanje malih in srednjih podjetij, ki lahko na ta način uspešneje delujejo na velikem trgu. Ker nacionalni pravni redi praviloma določajo numerus clausus pravnih oblik gospodarskega sodelovanja in ker se dovoljene oblike v Evropi od države do države razlikujejo, je za enotno delovanje na evropskem trgu bila potrebna uniformna ureditev te posebne oblike sodelovanja.
5.99 In Stock
Evropsko Gospodarsko Interesno Zdruzenje (EGIZ) - The EEIG in Slovenia

Evropsko Gospodarsko Interesno Zdruzenje (EGIZ) - The EEIG in Slovenia

by Janja Bedrac
Evropsko Gospodarsko Interesno Zdruzenje (EGIZ) - The EEIG in Slovenia

Evropsko Gospodarsko Interesno Zdruzenje (EGIZ) - The EEIG in Slovenia

by Janja Bedrac

eBook1., Aufl. (1., Aufl.)

$5.99 

Available on Compatible NOOK devices, the free NOOK App and in My Digital Library.
WANT A NOOK?  Explore Now

Related collections and offers


Overview

Osnovni cilj Evropske skupnosti je povezati ločena gospodarstva držav članic v enotno veliko gospodarstvo. Ta cilj je bil izostren leta 1985 z objavo namere po izoblikovanju notranjega trga do konca leta 1992. Skupen evropski trg pa lahko funkcionira samo tedaj, če lahko gospodarski subjekti iz različnih držav članic med seboj sodelujejo. Kljub temu da posamično nacionalno pravo za sodelovanje več oseb daje na voljo različne oblike gospodarskih družb, je v procesu uresničevanja skupnega notranjega evropskega trga obstajala potreba po oblikovanju specifičnega pravnega instrumenta za čezmejno sodelovanje. Uresničitev tega cilja pomeni evropsko gospodarsko interesno združenje, v okviru katerega lahko podjetja v Evropski skupnosti sodelujejo od 1. julija 1989. EGIZ lahko opredelimo kot nadnacionalni pravni instrument za sodelovanje dveh ali več podjetij, ki delujejo v vsaj dveh državah članicah Evropskega gospodarskega prostora, in katerega trajanje je lahko neomejeno, oblikuje pa se z namenom, da olajšuje ali razvija gospodarsko dejavnost njenih članic ter da izboljša ali poviša rezultate teh dejavnosti. Združenje je torej v prvi vrsti pravni mehanizem. V okviru celotne Evropske unije ima sposobnost pridobivati pravice in prevzemati obveznosti vseh vrst od datuma registracije v državi uradnega sedeža. Združenje je evropski instrument, ki podpira sodelovanje gospodarskih mehanizmov, ki delujejo v različnih državah članicah. Da je sodelovanje bistveni element združenja, dokazuje tudi predvideno prvotno ime obravnavanega instituta – tj. evropsko združenje za sodelovanje (European Cooperation Grouping). Drugi poudarek pa je na dejstvu, da udeležba fizičnih oseb z dejavnostjo zunaj Evropske unije ter pravnih oseb, ustanovljenih pod pravom tretjih držav, (vsaj za zdaj) ni mogoča. Zahtevata se vsaj dva člana, ki imata center uprave ali izvajata glavno dejavnost v različnih državah članicah. EGIZ je lahko ustanovljeno za določen čas, ki mora biti opredeljen v ustanovitveni pogodbi, ali pa za nedoločen čas. V dvomu se šteje, da je združenje ustanovljeno za nedoločen čas. Cilj združenja je olajševati ali razvijati gospodarsko dejavnost članov in izboljšati ali povišati rezultate teh dejavnosti. Njen namen ni doseganje dobička kot takega. Dejavnost združenja se mora navezovati na gospodarsko dejavnostjo članov in ne sme biti več kot zgolj dopolnilni instrument tem aktivnostim. Združenju je prepovedano prevzeti aktivnosti njegovih članov, slednji morajo ostati ekonomsko neodvisni od združenja. Evropsko gospodarsko interesno združenje je torej instrument sekundarnega sodelovanja. Že organizirani in na določen način povezani subjekti se tukaj na višji ravni povežejo za sodelovanje na nepridobitni osnovi, ki posledično poveča konkurenčnost članov na enotnem trgu in s tem tudi njihov bilančni suficit. Zaradi svojih lastnosti je združenje v prvi vrsti instrument za sodelovanje malih in srednjih podjetij, ki lahko na ta način uspešneje delujejo na velikem trgu. Ker nacionalni pravni redi praviloma določajo numerus clausus pravnih oblik gospodarskega sodelovanja in ker se dovoljene oblike v Evropi od države do države razlikujejo, je za enotno delovanje na evropskem trgu bila potrebna uniformna ureditev te posebne oblike sodelovanja.

Product Details

ISBN-13: 9783946119548
Publisher: Libertas
Publication date: 05/07/2015
Series: Libertas Paper , #44
Sold by: Libreka GmbH
Format: eBook
Pages: 73
File size: 463 KB
Language: Slovenian

Table of Contents

TABLE OF CONTENTS Abbreviations 7 I. INTRODUCTION 14 II. LEGAL BASIS 16 III. GENERAL PART 19 1. SOME PRIVATE INTERNATIONAL LAW ASPECTS 19 2. FORMATION of an EEIG 21 2.1. Membership 21 2.2. Third countries 22 2.3. Contract of Formation 22 2.4. Registration 24 2.5. Publication 24 2.6. Legal Personality 25 3. ACTIVITY 26 3.1. General considerations 26 3.2. Prohibitions 26 3.3. Doctrine Ultra Vires 27 3.4. Professional Groupings 28 4. ORGANS 30 4.1. Members Acting Collectively 30 4.1.1. Decision Making Process 30 4.1.2. Modification of the Membership and Transfer of the Official Address 31 4.1.2.1. Admission of New Members 31 4.1.2.2. Withdrawal of a Member 32 4.1.2.3. Expulsion of a Member 32 4.1.2.4. Death of a Member 32 4.1.2.5. Assignation 32 4.1.2.6. Payment of the Participation and the Continuing Existence of EEIG 32 4.1.2.7. Transfer of the Official Address 33 4.2. Management 34 4.2.1. Appointment and Disqualification of Managers 34 4.2.2. Managers' Powers 34 4.2.3. Represenation 34 4.2.4. Liability of Managers 35 4.2.5. Labour-law Aspects 35 5. FINANCE of EEIG. 36 5.1. Starting Capital 36 5.2. Access to External Financial Sources 36 5.3. Distribution of Profits 37 5.4. Taxation 37 6. LIABILITY for DEBTS 39 7. PARTICIPATION in PUBLIC CALLS for TENDERS 41 7.1. Public Contracts 41 7.2. Participation in Support Programmes 42 8. EEIG and EC COMPETITION LAW 43 8.1. EEIG and Art 81 of the Treaty on EC 43 8.2. EEIG and Council Regulation 4064/89 on the Control of Concentrations Between Undertakings 45 8.3. National Laws on Competition 46 9. TERMINATION 47 9.1. Manners of Termination 47 9.2. Consequences 47 9.3. Insolvency and Cessation of Payments 48 9.4. Time Limitation 49 IV. SPECIFIC PART 50 1. SPECIFICS by the MEMBER STATES 50 1.1. Belgium 50 1.2. Denmark 51 1.3. Germany 51 1.4. Greece 53 1.5. Spain 53 1.6. France 54 1.7. Ireland 55 1.8. Italy 56 1.9. Luxembourg 56 1.10. Netherlands 57 1.11. Austria 58 1.12. Portugal 58 1.13. Finnla. 59 1.14. Sweden 59 1.15. United Kingdom 60 1.16. European Economic Area (Norway, Island, Liechtenstein) 61 2. Slovene Regulation on EEIG 62 2.1. Introduction 62 2.2. Regulation 62 3. EEIG in PRACTICE 65 V. CONCLUSION 67 Appendix: Statistics of Formed EEIG 68 Bibliography 69 Legal Sources 72
From the B&N Reads Blog

Customer Reviews